Zgornja Ščavnica

zg scavnica

Število prebivalcev: 525 (vir: Statistični urad RS, 2016)
Št. gospodinjstev: 149 (vir: Statistični urad RS, 2015)
Nadmorska višina: 253 m

Naselje Zg, Ščavnica je največje naselje v občini Sveta Ana. Naselje ima kar nekaj zanimivosti.
Omenimo posebnost tega dela Slovenkih goric - Evangeličansko pokopališče, ki je bilo zgrajeno leta 1931 in v katerem še potekajo posamični pokopi.  

zg. scavnica 2


GRAFONŽEVA DOMAČIJA

Lesena hiša, ki je bila zgrajena leta 1841. Meri 20 krat 8 metrov. Prvi lastnik je bil Martin Ornik. V hiši so se izmenjali že štirje rodovi. Kmetija stoji na ravnem delu ščavniškega konca Slovenskih goric. Ob prihodu ceste se oko ustavi na kmečkem dvorišču, kjer so zgradbe gučasto razporejene. Vse strehe potekajo v isti smeri od vzhoda proti zahodu. Razporeditev zgradb na dvorišču je dokaz, da so bivši gospodarji imeli čut za estetiko. Dvorišče krasi tudi čebelnjak, ki je edinstven po svojem prednjem delu. Pred stanovanjsko hišo je velik vrt. Pročelje hiše vsebuje manjša okna, ki so obogatena s križi. Zgornji del zgradbe ali svisli so lesene. Konstrukcija ostrešja je zunaj povezana z križem, kar je imelo najverjetneje le dekorartivno vlogo. Če dežuje, se lahko do vhodnih vrat sprehodite po zbetoniranih "pocingah". Za hišo je mogoče opaziti tudi uto, ki je sprejela pod svoje okrilje "prešo" ali stiskalnico in drva. Blizu gozda pa kinka tako imenovana "lanišnica". Užitek je ponovno pogledati po dvorišču, kjer je gospodarsko poslopje s hlevi. Ko se sprehodite po uti, najdete ostanke sledov nekdanjega mletja na kmetiji. Mlin naj bi poganjal rokav reke Ščavnice, ki je presahnil. Pred hlevi je bilo veliko gnojišče, na katerem je na sprednje delu stalo stranišče. Odžejate se lahko pri studencu, ki stoji na sredini dvorišča. Ogromen prostor med gospodarskim poslopjem in stanovanjsko hišo so zasadili s sadnim drevjem. Grafonževa domačija je torej verna slika svojih tvorcev iz preteklosti in bistveni del njihove materialne kulture. Zanamcem bo to bogastvo mogoče ohraniti če z ohranitvijo tipičnih domov in z njihovo postavitvijo v muzeje na prostem. Na ta način bo torej mladim in prihodnjim rodovom omogočeno nazorno spoznavanje preteklosti, iz katere vodi nepretrgana pot v ustvarjalno prihodnost. 


aIMG 8790GrAfonz 12september 11 060


ROŽMANOV MLIN

Znan je daleč naokrog, saj tukaj meljejo žito že več desetletij. Znanje se prenaša od rodu do rodu. V preteklosti je mlin poganjalo veliko vodno kolo, to pa reka Ščavnica. Danes mletje poteka s pomočjo električne energije. Mlin je tudi lično obnovljen in gospodar vam z veseljem postreže najboljšo moko iz okoliških, slovenskogoriških žit. V njihovi ponudbi nadete pšenično moko (ostro, gladko, krušno, polnozrnato), rženo moko, ajdovo moko, ajdovo kašo, koruzno moko in zdrob, pirino moko. Pri njih lahko prav tako zamenjate žito za moko ter si je možno ogledati mlin. 

DSC03599


KMETIJA PRANČBERGER

Pri Kolblovih, kot imenujejo kmetijo po domače, so kmetovale že prejšnje generacije. Na 50 ha zemlje se njeni današnji lastniki ukvarjajo s poljedelstvom, zelenjadarstvom in s prašičerejo. Dopolnilno dejavnost na kmetiji predstavlja pridelava in predelava jedilnih buč, za katere namenijo kar 15 ha zemlje. Naribano in zamrznjeno rumenooranžno meso buč je potrošnikom na voljo vse leto. Gospodinja z veseljem pove, da jih je mogoče  uporabiti za juhe, omake, kot samostojne jedi in tudi za sladice. Delo na kmetiji, vključno s predelavo in pripravo izdelkov za prodajo, vodi gospodar Edvard, ostali člani družine pa mu pri vsem tem pomagajo. Prav tako so nosilci certifikata o integrirani pridelavi zelenjave in poljščin. Pri njih najdete v ponudbi 100% bučno olje, zamrznjene buče (bučno meso), hren ter v zimskem času kitajsko zelje. Njihovi izdelki so vam na voljo skozi vse leto ob predhodni najavi (zelenjava sezonsko). 

 DSC00197


VRTNARSTVO DAMIJANA SLAČKA

Zelenjadarsko-živinorejska kmetija (poleg gojenja zelenjave vzreja tudi prašiče) obsega 11 ha, od tega vsako leto 1,5 ha pridelavi zelenjave in vzgoji okrasnega cvetja. Gre za tradicionalno družinsko kmetijo, na kateri sin Damjan, ob pomoči članov družine, skrbi za vzgojo zelenjadnih in cvetličnih sadik ter skrbno pridelavo različnih vrst zelenjave. Že dobro desetletje kmetuje po načelih integrirane pridelave poljščin in vrtnin, kar pomeni, da upošteva standarde, ki so v skladu z ohranjanjem okolja. Na kmetiji se vsako leto opravi kontrola načina pridelovanja, kar potrošniku zagotavlja varne pridelke (ob minimalnem gnojenju in brez ostankov pesticidov). V njihovi ponudbi pa najdemo okrasne rastline za balkon in gredice, zelenjavo( praprika babura, podolgovata, kurtovska kopija za pečenje, paprika paradižnik, feferoni, jajčevci), stročji fižol (zeleni), sadike zelišč (žajblja, timijana, rožmarina) in zelenjave. Pridelki so na voljo pri njih doma, lahko tudi z dostavo na dom (večje količine) vse ob predhoni najavi. 


PRIDELAVA KISA SIMONIČ

Na kmetiji, ki obsega 12 ha, pridelujejo sadje, nekaj njiv pa namenijo zgolj za poljedelstvo. Vse bolj se usmerjajo in širijo v pripravo kisov različnih vrst. Potrebno je poudariti, da ti kisi nastajajo tudi iz jabolk visokodebelnih jablan, ki jih odkupujejo po vseh Slovenskih goricah. Kmetija je prejemnica velikega števila priznanj, tako v Sloveniji kot v tujini. V njihovi ponudbi so torej naravni domači zeliščni kisi (jabolčni, vinski, alkoholni, mešani, starani, češnjev). So prejemniki večih priznanj Dobrote slovenskih kmetij. Kisi so na voljo pri njih doma skozi vse leto. 

DSC03606


NIKLOV KRIŽ

Križ je v lasti družine Nikl. Leta 1910 sta ga postavila Matevž in Marija Špindler, vzrok ni znan. Pred nekaj leti ga je podrl veter, vendar so ga leta 2004 obnovili in ponovno postavili. Pred letom 1990 je bil kipec Marije ukraden, nato vrnjen in restavriran. Križ je bil dvakrat obnovljen, leta 1970 in 1990. Danes je na križu posvetilo Pokaži Jezus pot kod nam je hoditi, pomagaj nam s teboj se sniti

Niklov križ1


PINTAROV KRIŽ (TUDI KAVČIČOV)

Sedanji lastnik križa je Gregor Kavčič. Konrad Kavčič je poznal čas postavitve, ne pa tudi vzroka, ki se je najbrž sčasoma pozabil. Na križu so vrezane tri letnice: 1869, 1968, 1990 ter začetnice E.M.K. Prva letnica je verjetno prepisana s prvotnega križa, saj za tem križem stoji še en betonski podstavek, najverjetneje za križ. Pri drugih dveh letnicah gre najbrž za čas obnove. Mimo križa je včasih vodila pešpot. 

Pinterjev križ1


FERŽOV KRIŽ

Lastnika križa sta danes Janez in Pavla Peklar iz Nasove. Starši sedanjih lastnikov so kupili posest, na kateri je ta križ že stal, zato ne poznajo časa in vzroka postavitve. Ima ima po nekdanjem posestvu, h kateremu je spadal tudi Feržov mlin (danes Rožmanov). Križ so obnavljali leta 1962, 1985 in nazadnje 1998. Po vsaki obnovi so križ blagoslovili. 

Feržev križ1


ROKAVČOV KRIŽ (TUDI KRANEROV)

Križ naj bi leta 1929 dali postaviti Rokavčevi, ki so živeli na današnji Kranerjevi domačiji. Govorilo se je, da so križ postavili po 1. sv. vojni v spomin na ljudi, ki so živeli na tem območju in umrli za kugo, ki naj bi razsajala med vojno. Gre za podatek, ki ne sovpada z zgodovinskimi dejstvi, saj je kuga na tem območju razsajala približno tri stoletja pred tem. Okoli leta 1970 je duhovnik Urbanič opravljal večernice za novo mašo. Leta 1991 je nevihta poškodovala križ, škodo so poravili in blagoslovili križ, leta 1997 so menjali podobe z novimi. Na razpelu so kipci Jezusa, Marije in angela, ki v roki drži tablico z napisom Hvaljen Jezus. Ob straneh križa sta iz kamna narejena manjša podstavka. Na osrednjem podstavku je posvetilo Križani Jezus, usmili se me, kadar jaz pridem na sodbo pred te! J.T.R. 1928.

Rokavčev križ1


KETIŽOV KRIŽ

Lastnik križa je danes Alojz Ketiž, ki je dal križ obnoviti leta 2003. Postaviti naj bi ga dala dva soseda na meji njunih posestev po 1. sv. vojni v zahvalo za srečno vrnitev iz vojske. Danes lahko na podstavku preberemo posvetilo Človek, postoj in se ozri, kako Jezus za nas trpi. 2003

Ketižev križ1


ŽUPEČOV KRIŽ

Križ je v lasti Olge Župec. Na mesto, kjer stoji danes, so ga postavili leta 1946 (19 FAŽ 46), pred tem je stal na drugi strani ceste, ni pa znano od kdaj. Postavili naj bi ga v zahvalo alo zaradi zaobljube. Danes lahko na podstavku preberemo posvetilo: Premisli popotnik kaj zate sem storil, zate sem moral križ nositi, zate na njem umreti

Župečev križ1


ŠKAMLEČOVA KAPELA

Kapelica oblikovno spada med zaprte kapele. Lastnica Ana Škamlec je povedala, da naj bi jo postavili okrog leta 1950, ker so se njeni starši zaobljubili, da bodo postavili kapelico, če njihova hčerka preboli hudo bolezen (takrat ji je bilo 5 let). Po drugih podatkih pa naj bi jo dal postaviti oče lasnice (Simonič) v zahvalo, da se mu je uspelo izogniti odhodu v vojsko v času 2. sv. vojne (obe zgodbi časovno sovpadata). Na mestu, kjer danes stoji kapelica, je pred tem stalo neko znamenje. 

Škamlečeva kapela 1


KOSOVA KAPELA

Znamenje z nišo stoji na zemljišču, ki je v lasti družine Klobasa. Kapelico naj bi dali postaviti Naivirtovi in Kranerjevi (predniki družine Klobasa) leta 1897, ker naj bi na tem mestu strašilo. Prikazoval se je duh starejše ženske, oblečeno v črno, ki je prisedala na vozove, ki so vozili tod mimo in kasneje izginili; po postavitvi kapelice se ni več prikazovala. Na kapelici so vidne letnice 1897, 1943, 1997 (pri slednjih dveh gre za obnove) ter začetnice N.L.M. Nazadnje so jo obnovili vaščani. Posvečena je sv. Trojici, na levi strani je naslikano sv. Srce Marijino, desno pa sv. Srce Jezusovo. 

Kosova kapela 1


KOLAROVA KAPELA

Lastnica zaprte kapelice je Barbara Kraner. Postavljena je bila leta 1880, ker naj bi bili takratni lastniki zelo verni. Kapela je posvečena sv. Družini; zunanjo podobo Marije so do obnove leta 2005 shranili, ker so se bali, da bi jo kdo ukradel. 

Kolarjeva kapela1


LUTERANTSKI BRITOF

Evangeličansko pokopališče z lesenim razpelom in zvonikom je danes v lastni skupnosti evangeličanov. Prvotni lastnik zemljišča je bil Štefan Kočar. Leta 1930 je bila zemlja podarjena skupnosti evangeličanov, leta 1931 pa je bil opravljen prvi pokop. V te kraje se je preselilo iz Prekmurja veliko evangeličanov, ki so želeli ohraniti vero. V tistem času sta umrla dva njihova pripadnika, ki ju niso želeli pokopati dostojno na katoliškem pokopališču, ampak na prostor za samomorilce in obešence. Kočar je imel takrat neozdravljivo bolno hčer, ki je leta 1931 umrla. Zato je že leto prej poklonil zemljo evangeličanski skupnosti, hčer pa kasneje tam dostojno pokopal. Na to pokopališče so pokopavali tudi evangeličane iz Zg. Velke. Na začetku je stal lesen zvonik, šele kasneje so ga zazidali. Pokope še vedno opravljajo, ob dnevu mrtvih obiskujejo grobove, v preteklosti pa so za ta praznik opravljali večerne molitve na pokopališču. V današnjem času se pokopališko ozemlje manjša.

Luteranski  britof 12


VAJNGERLOV KRIŽ

Zemljičevi so danes lastniki zemljišča, kjer je pred približno tridesetimi leti stal križ, ki se je zaradi dotrajanosti podrl. Čas in vzrok postavitve današnjim lastnikom nista znana. Vedo pa, da so pri križu v preteklosti v velikonočnem času opravljali tudi blagoslov jedi. 


KOCBEKOV KRIŽ

Križ je stal na zemljiču, katerega lastnik je danes družina Derganc. Postavljen je bil na levi strani križišča v smeri proti Špindlerjevi domačiji. Podatki o času in vzroku postavitve niso znani. Okrog leta 1955 so križ podrli. 


VAJHANDLOV KRIŽ

Prvi lastniki zemljišča, kjer je stal križ, so bili Vajhandlovi, po domače Žnidari. Sedanji lastniki so so Župečevi. Vzrok in čas postavitve križa nista znana. Pred ttremi ali štirimi leti je vanj udarila strela in se je podrl. Pred tem so ga obnovili. Danes je viden betonski podstavek in del lesenega razpela.


KORATOV KRIŽ (TUDI ČEPLAKOV)

Križ je stal na zemljišču, ki je danes v lasti družine Cipot. Križ je že več let podrt, znano je samo mesto, kjer je stal. Čas postavitve ni znan. Takratni lastniki so ga dali postaviti zato, ker naj bi se na tem mestu ponesrečil nek otrok. 


ZVEROV KRIŽ

Lastniki križa so bili predniki družine Zver. Vzrok in čas postavitve nista znana. Stal je ob nekdanjem križišču ob gozdu. 

Spletna stran Občine Sveta Ana uporablja piškotke zaradi boljšega delovanja in zagotavljanja storitev spletne strani. Več o piškotkih