Izobraževanje
OŠ Sveta Ana v Slovenskih goricah nekoč in danes
Šolska vrata so se pri Sveti Ani odprla leta 1800. To so bila vrata lesene hiše, ki je stala ob cerkvi Svete Ane in je bila prvotno namenjena le za prenočevanje duhovnikov, ki so sem prihajali maševat. Ker v tem času župnija pri Sveti Ani na razpolagala z nobeno primernejšo stavbo, zasebni lastniki, pa šoli niso bili najbolj naklonjeni, so pričeli pouk v omenjeni leseni mežnariji.
Šola je začela delovati kot enorazrednica, obiskovali pa so jo otroci iz sodnega okraja Mureck (Cmurek), Svetega Lenarta in sodnega okraja Radkersburg (Gornja Radgona). Za prvega učitelja je bil postavljen gospod Tassel, ki je opravljal še dolžnosti mežnarja. Leta 1816 je s pomočjo prostovoljnih prispevkov župnije bila postavljena zidana stavba z eno večjo sobo namenjeno za pouk.
Pouk je od leta 1846 potekal le v šolski zgradbi ob cerkvi, kasneje leta 1894 pa so preuredili za šolske namene še prostore bivšega posestnika Josipa Baumana na Kremberku. Šola pri Sveti Ani je postala trirazredna že leta 1877, štirirazrednica pa leta 1898.
S šolskim letom 1912/13 šola postane petrazredna. Pouk se je izvajal celodnevno z opoldansko prekinitvijo. V času prve svetovne vojne se je pouk začel 1. avgusta 1914. Leta 1927 je šola na SV. Ani postala šestrazrednica. V šolskem letu 1935/36 se uradno preimenuje v Osemrazredno državno narodno šolo z osmimi razredi in tremi vzporednicami. Okupacijska leta so šoli pustila močne posledice. Popis šoloobveznih otrok je bil nenatančen, njihova znanja slaba, pouk je potekal v nemškem jeziku. Temelji sodobne šole pri Sv. Ani so bili postavljeni v šolskem obdobju 1970/71. Število otrok na takratni centralni šoli (1887 je bila priključena še podružnica Lokavec) je naraščalo. 1973 leta se je odprlo gradbišče, kjer se je začela graditi sedanja šola. Pouk v novi šolski zgradbi, ob njej je stala tudi šolska telovadnica se je pričel 1974/75. Istega leta je šola vzpostavila prijateljske in delovne odnose s kolektivom in učenci OŠ Jovan Jovanovič – Zmaj iz Brusa v Srbiji. Prvega oktobra 1993 je šola dobila naziv OŠ Sv. Ana v Slovenskih goricah. Z priključitvijo vrtcev (vrtec Sv. Ana in vrtec Lokavec) k šoli se 1999 spremeni ime šole v JVI in VVZ OŠ Sv. Ana. Julija 2009 je med Aninem tednu pri OŠ Sv. Ana potekala otvoritev novega vrtca.
Prizidek vrtca in športne dvorane pri OŠ Sv. Ana
KRONOLOGIJA ŠOLSTVA V LOKAVCU
Prvi pouk se je vršil v občini Lokavec leta 1890 v hiši številka 19. Takrat je učiteljeval gospod Čenčar, ki je prejemal za svoje poučevanje nagrado ali povračilo za svoje delo neposredno od občanov. Leta 1852 mu je sledil Jožef Puntigam, ki je poučeval v svoji lastni hiši. Leta 1863 je kupila občina Lokavec posestvo v Lokavcu številka 9 ter preuredila stanovanjsko hišo v šolo. Tu je bil prvi učitelj Josip Popek. Le-ta je poučeval v tej šoli do leta 1879. Šola je bila tedaj enorazredna, poučevanje pa je teklo tako v slovenskem kot nemškem jeziku. Nasledil ga je učitelj Hofstatter, ki bil nastavljen v Cmureku, poučeval je dvakrat tedensko. Za njim je bil imenovan prvi redni učitelj Karel Pendl, ki je poučeval v starem šolskem poslopju še do leta 1887. Na njegovo iniciativo je sklenil takratni krajevni šolski svet leta 1885 sezidati novo šolsko poslopje, ker se je med tem šola razširila v dvorazrednico. V ta namen je bila kupljena parcela v Lokavcu od posestnika Josipa Koviča za takiratnih 200 goldinarjev. Člani takratnega krajevnega šolskega sveta so zasledovali takratne politične tendence ter sprejeli ponudbo nemško nacionalnega društva Deutscher Schulferein, ki je ponujalo izdatno pomoč pri zazidanju pod pogojem popolne germanizacije šole. Tako so že istega leta začeli s pripravo na zazidavo. Opeko so žgali sami. Leta 1887 je bilo poslopje zgrajeno in v avgustu istega leta izročenu svojemu namenu. Prvi vodja na tej novi šoli je bil učitelj Karel Pendl, ki je strogo in dosledno izvajal pravila nemškega društva. Šolski otroci so bili strogo kaznovani, če so izgovorili le eno slovensko besedo.
Od leta 1899 dalje vodi šolo Poklič, tik pred začetkom prve svetovne vojne g. Herrman in med prvo svetovno vojno nadučitelj Koch vse tja do leta 1921, ko so odstavljeni nemški učitelji in vodenje šole prevzame prvo slovenski šolski upravitelj Avgust Rejec, ki pa je umrl že leta 1925. Takoj za njim orevzame vodenje šole g. Mirko Cujnik, ki odredi tudi dozidavo zgradbe. V njegovem času beležimo, da se razmerje otrok vztrajno preveša v prid slovenskih učencev. Sama slovenščina se je poučevala od leta 1935 dalje. V času druge svetovne vojne je število učencev iz leta v leto nihalo. Med drugo svetovno vojno je šolska zgradba relativno dobro preživela. Leto 1953 pomeni novo prelomnico, ki so se Lokavčani odločali o pripadnosti občini Lenart, Šentilju ali G. Radgoni. Ne glede na tedanje razhajanje je OŠ Lokavec v letu 1964 postala podružnica OŠ Zgornja Ščavnica pri Sveti Ani, istega leta je bil tudi zgrajen učiteljski blok v Lokavcu.
Temelji sodobne šole pri Sveti Ani nasploh so bili postavljeni v šolskem obdobju 1970/71. Število otrok na takratni centralni šoli, k njej pa, kot že rečeno, je bila priključena še podružnica Lokavec, je naraščalo, v Lokavcu pa beležimo gibanja, ki se ohranjajo na meji vse do danes. S priključitvijo lenarških vrtcev k šoli, in sicer vrtca Sveta Ana in vrtca Lokavec, se je leta 1999 spremenilo ime šole s podružnico v Lokavcu v JVI in VVZ OŠ Sveta Ana, kasneje, leta 2008, pa v Osnovno šolo Sveta Ana.