Naravne znamenitosti

Sveta Ana na majhnem koščku Slovenskih goric ponuja kar nekaj naravnih znamenitosti. Predstavljamo vam te posebnosti naše deželice, ki vas vabijo, da si jih kakšen prost dan seveda tudi ogledate.

REKA ŠČAVNICA

Reka Ščavnica je nižinska reka v severovzhodnem delu Slovenije. Njeno povirje se nahaja na nadmorski višini 330 m v severovzhodnem delo Slovenskih goric v kraju Zgornja Velka. Včasih je po reki Ščavnici teklo veliko vode. Poganjala je številne mline, ki so stali na njeni strugi. Danes ob njej stoji le še sodoben električni Rožmanov mlin. Voda pa ni pomembna le za obstoj človeške družbe, ampak za vse živalske in rastlinske organizme. Reka je bila polna življenja. Še danes na srečo najdemo v njej značilno ribo - klena, ki je drugod rekdost. V spomladanskem in jesenskem času je reka večkrat prestopila svoje bregove in poplavila bližnja polja in travnike. Takrat so se kmetje nanjo jezili. V glavnem pa je reka živela v sožitju z ljudmi. V njej so se kopali, ribarili, prali perilo, služila pa je tudi kot vir vode za živino. Mlini so utihnili, gospodinje perejo s pralnimi stroji, kopanje skoraj ni mogoče, ker primanjkuje vode.

Naravna struga reke Ščavnice v Zgornje Ščavniški dolini je široka do 5 metrov in ima ohranjen prvotni, meandrirajoči vzorec, kakor tudi prvotno drevesno obrežno vegetacijo. Ponaša se s skrbno urejenimi rečnimi brežinami in sprehajalnimi potmi.

 GOMILE

Arheološki terenski spomeniki, ki pričajo, da so nekoč Rimljani naseljevali tudi naše kraje, so ostanki gomil in gomilnih grobišč. Gomile se nahajajo v gozdovih, uporabljali pa so jih Rimljani, kot eno od oblik grobov, v katere so pokopavali v večini upepeljene pokojnike v žari.

Sveta Ana, eden izmed manjših krajev osrednjih Slovenskih goric, nima bleščeče prazgodovinske preteklosti. Zagotovo pa lahko trdimo, da so tudi ta del Slovenskih goric že od nekdaj naseljevala različna ljudstva, med njimi tudi Rimljani (pred približno 2000 leti), ki so v te kraje prinesli temeljite spremembe in s tem na nek način novo življenje. Rimska zasedba teh krajev je imela izključno vojaške cilje. Dokaz, da so Rimljani živeli tudi v našem kraju, so ostanki gomil in gomilnih grobišč. Gomile, arheološke terenske spomenike v prvotni legi, so v davnini uporabljali za eno od oblik pokopov na našem ozemlju. Ločimo prazgodovinske in rimske provincialne gomile. 

Pokojnika so upepelilim njegove ostanke z žganino vred pa dali v lončeno ali stekleno posodo (žaro) in jo pokopali v prosto vkopano grobno jamo ali pa v grobno jamo z grobnico, ki je lahko bila kvadratne, pravokotne ali okrogle oblike. Grobne konstrukcije so bile večinoma narejene iz neobdelanih lomljenih kamnitih plošč. Ob grobno jamo so položili tudi pokojniku ljube predmete, ki so ga spremljali skozi življenje (nakit, orožje). V lončenih posodah so ob grobovih pustili tudi hrano za popotnico v onostranstvo, kar kaže na verovanje ljudi v posmrtno življenje. 

Na grob in dodatke so nato nasuli prst in nastale so gomile. Za gomile v Slovenskih goricah je značilno, da so v njih našli le enega ali največ dva žarna pokopa. Na območju Svete Ane je ohranjenih sedem nahajališč s 45 gomilami. Večina jih spada k rimskim gomilam; uvrščamo jih v 1. in 2. stoletje našega štetja. Vse gomile kažejo sledove odpiranja, saj so bile v 19. stoletju močno izpostavljene iskalcem "zakladov", ki so izkopane predmete prodajali zbiralcem starin. Danes so zaščitene in razglašene za arheološke spomenike, ker imajo posebno vrednost za proučevanje preteklosti. Mimo gomil vodi tudi učna pot, kjer je rimska gomila s premerom 12 m in višino 1,9 m. Gomila je okrogle oblike. Na treh mestih so vidni sledovi odkopavanja, na zahodni strani pa je poškodovana zaradi gozdne poti. O tej gomili kroži tudi legenda. Stejši Anovčani, ki so vedeli za to gomilo, so bili prepričani, da je v njej zakopana zlata kočija. 

FUNDAMENTALNI REPER

Označuje najvišjo nadmorsko višino 404 m v naselju Lokavec. Ta višina predstavlja tudi najvišjo točko Osrednjih Slovenskih goric.

PANORAMSKI RAZGLEDI

V mirnem, vaškem okolju je poskrbljeno za ljubitelje živali in neokrnjene narave, ki ponuja številne možnosti za gobarjenje in nabiranje zdravilnih zelišč. Z vrha pa se odpira panoramski pogled na Sveto Ano.